Usvajanje maternega oziroma prvega jezika se zaključi v puberteti, zato otrok za ta proces nima neomejeno časa. Obstaja tako imenovano kritično obdobje ali okno priložnosti, v katerem otrok jezik lahko usvoji. Kaj če gre kaj narobe?
Kritično obdobje
Za nekatere človekove kognitivne sposobnosti in telesne spretnosti obstaja kritično obdobje oziroma okno priložnosti. Vzemimo hojo: malček se bo pri določenih letih začel sam postavljati na noge – ne glede na to, ali ga starši k temu spodbujajo ali ne. Zgolj z opazovanjem in samostojnim poskušanjem bo tudi shodil, in sicer neodvisno od pomoči staršev. Vendar pozor: v primeru, da mu je v kritičnem obdobju dalj časa fizično onemogočena uporaba nog (na primer zaradi poškodbe, prirojene napake ali zlobe staršev), ima lahko kasneje resne težave pri usvajanju hoje. Enako velja za usvajanje jezika.
Gen za jezik se s puberteto izključi
Otrok, ki je usvojil jezik pred puberteto, doseže jezikovno znanje maternih govorcev tega jezika. Čeprav tak otrok po puberteti ne bo več mogel usvajati novih jezikov kot bi bili njegov materni jezik, se bo nove jezike lahko zavestno učil – ter se jih tudi zavestno naučil kot tuje jezike. V primeru, da otrok pred puberteto maternega jezika ni usvojil, se niti kasneje ne bo mogel zavestno naučiti nobenega tujega jezika.
Posledice primanjkljaja jezikovnega izkustva
O posledicah zakasnitve usvajanja jezika priča primer deklice z imenom Genie, ki je bila do trinajstega leta zaprta v svoji sobi in tako povsem odrezana od vsakega jezikovnega izkustva. Ko so jo nazadnje rešili iz njenega ujetništva in jo intenzivno izpostavili jeziku, je normalno pridobila besedni zaklad, vendar pa slovničnih pravil nikoli ni ponotranjila. Zakasnitev pri usvajanju maternega jezika je bila zanjo usodna. Študije so potrdile, da pozno jezikovno izkustvo in posledična zakasnitev pri usvajanju maternega jezika v otroštvu bistveno vpliva na zmožnost razumevanja in izražanja odraslih govorcev.
Gluhota
Dandanes do takih zakasnitev pogosto vodi gluhota, kakor poročajo Mayberry idr. (2002) za ameriški prostor in Bauman idr. (2009) za Slovenijo. Če starši in sorodniki ne uporabljajo znakovnega jezika, gluhi otroci jezikovnega izkustva ne dobijo vsaj do trenutka, ko je njihova gluhota diagnosticirana. Tudi po odkritju gluhote so gluhi otroci pogosto še naprej odrezani od jezika, vse dokler ne vstopijo v sistem takega izobraževanja, kjer se je vsaj deloma uporabljal tudi znakovni jezik. Še danes gluhi otroci pridobijo prva jezikovna izkustva precej kasneje kot njihovi slišeči vrstniki.
Razlogi za skrb
Če je torej vaš otrok v stiku z jezikom, nimate razloga za skrb: jezik bo usvojil. Pri tem morda lahko natopijo manjše težavice ob izgovorjavi posameznih glasov. Prirojene ali pridobljene govorne napake ne vplivajo na razvoj jezikovne zmožnosti in na usvajanje jezika. Lahko so sicer bolj ali manj moteče, v vsakem primeru pa logopedske vaje pomagajo, da otrok glasove začne oblikovati v skladu z glasovnim sistemom jezika, ki ga usvaja.
Če pa vaš otrok ni v stiku z jezikom (na primer zaradi gluhote), če ima kakršnekoli kognitivne težave, ki bi lahko vplivale na jezik ali bile z njim povezane, če se otrok ne odziva na jezikovne dražljaje ali če ne poskuša uporabljati jezika – v teh primerih se nemudoma posvetujte s strokovnjakom (na primer na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana), saj je vsak dan izgubljen!
Literatura:
- Jasna Bauman, Veronika Ciglar, Darja Holec, Matjaž Juhart, Damjana Kogovšek, Stanislav Košir, Marjetka Kulovec, Martina Ozbič, Petra Rezar in Andreja Žele (2009): Stanje slovenskega znakovnega jezika: Ekspertiza. Zavod združenje tolmačev slovenskega znakovnega jezika, Ljubljana.
- S. Curtiss (1977): Genie: A psycholinguistic study of a modern-day ‘‘wild child’’. New York, Academic Press.
- R. I. Mayberry (2010): Early Language Acquisition and Adult Language Ability: What Sign Language reveals about the Critical Period for Language. M. Marschark in P. Spencer: Oxford Handbook of Deaf Studies, Language and Education. 281-291. Oxford, Oxford University Press. https://www.researchgate.net/publication/238710001_What_Sign_Language_Reveals_about_the_Critical_Period_for_Language. (april 2020)
- R. I. Mayberry, E. Lock in H. Kazmi (2002): Linguistic ability and early language exposure. Nature 417 (38). https://www.researchgate.net/publication/11382828_Development_Linguistic_ability_and_early_language_exposure_Nature_417_38. (april 2020)