Skorajda ni otroka, ki ne bi spregovoril oziroma usvojil maternega jezika. Zakaj nas torej jezikovni razvoj našega malčka vedno tako skrbi in vznemirja?
Razumevanje jezika pri dojenčkih
Starši jezik naravno prenašajo na svoje otroke – ne zato, ker bi jih o jeziku poučevali, ampak zato, ker jih izpostavijo svojemu jeziku, ki ga otroci sami intuitivno analizirajo. V resnici začnejo dojenčki usvajati materni jezik še preden se rodijo, v trenutku, ko se jim razvije sluh (nekje med 25. in 35. tednom nosečnosti). Otročiček je še pred rojstvom sposoben prepoznati jezikovne informacije (govor) in jih ločiti od nejezikovnih informacij (instrumentalne glasbe, laježa, smrčanja, hrupa, itd.). Še več, na podlagi naglasnega vzorca je zmožen celo ločiti med jeziki!
Smeh, jok in blebetanje
Otrok se že od prvega vdiha oglaša z jokom. Med šestim in osmim tednom pa začne proizvajati glasove, kmalu nato se oglasi s prvim smehom. V starosti od šestih do devetih mesecev otrok spušča glasove, ki jih odrasli govorci že lahko prepoznajo kot del svojega glasovnega inventarja. Gre za proces blebetanja, v katerem otroci preizkušajo svoje govorne organe.
Predjezikovno obdobje
V tem času so sposobni proizvesti univerzalno paleto glasov, torej tudi take, ki jih kmalu nato opustijo (na primer francoski 'r', nizozemski 'g' in arabski 'h'). Okoli devetega meseca namreč začnejo nabor glasov omejevati glede na jezik, ki ga usvajajo. Po jezikoslovnih raziskavah se v tem času samoglasniški sistem francoskega in arabskega malčka že razlikujeta. Podobno se zgodi tudi z zlogi: če se je malček začel oglašati z najbolj preprostimi zlogi (t. i. odprti zlog = soglasnik+samoglasnik) in jih sestavljal v zaporedje soglasnikov in samoglasnikov (na primer ma-ma, da-da, ba-ba), bo sedaj začel izgovarjati tudi drugače oblikovane zloge, če seveda jezik, ki ga usvaja, to dopušča.
Razvoj besedišča pri malčkih
Ko otrok dvema zaporednima zlogoma začne pripisovati pomen, se zaključi njegovo predjezikovno obdobje. Od sedaj bodo besede sestavljene iz glasov in pomena. Otrok jih bo najprej izgovarjal v izolaciji in šele čez nekaj časa začel po dve besedi združevati v besedne zveze. V nadaljevanju otrok besedišče pridobiva z neverjetno hitrostjo: angleški dvanajstletnik naj bi po raziskavah poznal od 100.000 do 200.000 besed. Če vzamemo, da povprečen dvanajstletnik pozna 150.000 besed, to pomeni, da jih je tekom otroštva v povprečju usvojil 20 na dan. Predstavljajte si, da se vi naučite 20 telefonskih številk na dan!
Jezikovni razvoj ni odvisen od siceršnjih kognitivnih sposobnosti
Otroci sami od sebe začnejo uporabljati pincetni prijem in se postavljati na noge, tudi če jih starši tega ne 'učijo' in jim pri tem ne pomagajo. Tudi jezik usvajajo povsem samodejno – spontano in brez truda,– ne glede na svoje siceršnje kognitivne sposobnosti. Celo otroci, ki se zaradi možganskih okvar v reševanju problemskih nalog ne morejo kosati s primati, orangutane, šimpanze in gorile očitno prekašajo v jezikovnem sporazumevanju. Jezik je položen v človeka na podoben način, kot je v netopirja položena uporaba 'radarja' in v kita uporaba 'sonarja'.
Vloga staršev pri usvajanju jezika
Jezikovni razvoj vašega otroka je natančno predviden v njegovem genskem zapisu. Brez dvoma bo spregovoril in zanesljivo usvojil svoj materni jezik. Na potek usvajanja torej nimate veliko vpliva. Od vas pa je odvisno, kako bogato besedišče bo pridobil: se bo ustavil pri sto ali pri dvesto tisoč? Če že hočete otroku pomagati pri usvajanju jezika, razširite svoj besedni zaklad, da bo tudi otrok v svoj mentalni slovar vnesel čim več izrazov.
Če torej sosedov malček že blebeta (vaš pa še ne), če nekateri vrstniki že izgovorijo prve prepoznavne besede (vaš pa še ne), če večina otrok v vrtcu že poveže dve besedi v besedno zvezo (vaš pa še ne) – si nikar ne belite glave. Razen seveda, če sumite na kakršnekoli kognitivne težave, ki bi lahko bile povezane z jezikovnim razvojem ali ki bi lahko vplivale nanj. V tem primeru pa se nemudoma posvetujete s strokovnjakom, na primer na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana. Na strokovnjaka se obrnite tudi v primeru naglušnosti ali gluhote, saj oboje lahko ovira stik z jezikom in posledično preprečuje samodejno usvajanje jezika.
Literatura:
- Marija Golden, 1996: O jeziku in jezikoslovju. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
- Steven Pinker, 2010: Jezikovni nagon – kako um ustvarja jezik. Ljubljana, Modrijan.
- Jonathan L. Preston, Stephen J. Frost, William Einar Mencl, Robert K. Fulbright, Nicole Landi, Elena Grigorenko, Leslie Jacobsen, Kenneth R. Pugh (2010): Early and late talkers: school-age language, literacy and neurolinguistic differences. http://dx.doi.org/10.1093/brain/awq1632185-2195 (maj 2020)