Trenutno ne obstaja podatkovna baza jezikovnih sposobnosti slovenskih odraslih, ki bi upoštevala dejavnik govornega delovnega spomina. Cilj raziskave je razviti zanesljiv standardiziran test razumevanja stavkov v realnem času pri slovensko govorečih odraslih, ki bi vseboval tudi meritve govornega delovnega spomina.
Razumeti stavek, kot je na primer “Janez je včeraj dal knjigo Mariji”, je zapleten kognitivni pojav, ki poteka tako zavedno kot tudi nezavedno ter vključuje usklajevanje različnih miselnih procesov v možganih rojenega govorca, ki delujejo na ravneh, ki ustrezajo tradicionalni delitvi jezikoslovja na fonetiko, fonologijo, slovar, skladnjo, semantiko in pragmatiko. Sodobne teorije jezika, ki jih lahko štejemo pod kognitivne znanosti, priznavajo primat skladnje v tem sistemu. Če razmišljamo iz vidika delovanja možganov, pa nas zanima, kako možgani dejansko ugotovijo oziroma izračunajo nameravani stavčni pomen na osnovi njegove skladenjske strukture. Večina sodobnih psiholingvističnih teorij v tem procesu temeljno vlogo pripisuje delovnemu spominu, oz. kognitivnemu sistemu, ki omogoča začasno shranjevanje in upravljanje z informacijami v realnem času.
Hkrati je v zadnjem času v teoretičnem in eksperimentalnem jezikoslovju in psiholingvistiki opaziti povečanje uporabe podatkovnih baz in korpusov spontanega jezikovnega gradiva, ki je opremljeno tudi s podatki o jezikovni sposobnosti dejanskih govorcev. Umerjanje jezikovnih sposobnosti pri razumevanju stavkov z namenom omogočanja primerljivosti meritev zagotavlja pomembne in pogosto nujne informacije. Brez teh informacij ne bi mogli razumeti mnogih vidikov jezikovne rabe v običajnih in posebnih okoliščinah, pri čemer pod posebne okoliščine štejemo i) usvajanje jezika pri otrocih, ii) večjezičnost in usvajanje drugega ter nadaljnjih jezikov, iii) spreminjanje jezikovne rabe glede na različna starostna obdobja, in iv) jezikovne motnje, kot so afazije, agramatizem in specifične jezikovne motnje.
Trenutno ne obstaja primerljiva podatkovna baza jezikovnih sposobnosti slovenskih odraslih, saj nobena ne upošteva dejavnika govornega delovnega spomina. Cilj predlagane raziskave je razviti zanesljiv standardiziran test razumevanja stavkov v realnem času pri slovensko govorečih odraslih, ki bi vseboval tudi meritve govornega delovnega spomina. To bi dosegli s/z 1) podatki o uspešnosti pri testu, sestavljenem iz vnaprej premišljeno izbranih stavčnih struktur, ki bi ga uporabili na večjem številu sodelujočih iz različnih starostnih skupinah od otroštva do starosti; 2) analizo tako nastalega korpusa podatkov z modernimi statističnimi metodami; 3) preveritvijo rezultatov z uporabo modernih postopkov za preverjanje, kot so ponovno testiranje, notranje meritve zanesljivosti in konsistentnosti med skupinami ter ocenjevalci; in 4) izdelavo standardiziranega sistema točkovanja, ki bi odražal različne ravni uspešnosti pri vsaki od stavčnih struktur in ki bi v prihodnosti lahko služil kot osnova za primerjanje z drugimi testi. Posebno pozornost bomo namenili kvaliteti psihometričnih lastnosti testa vključno z zanesljivostjo in natančnostjo.
Predlagani test bo torej prvi v Sloveniji in bo raziskovanje razumevanja stavkov v slovenščini postavil ob bok mednarodnim raziskavam na področju eksperimentalnega jezikoslovja in psiholingvistike – hkrati pa bo omogočil nadaljnje primerjalne študije različnih populacij slovenskih govorcev glede na njihovo sposobnost razumevanja stavkov.