Foto utrinki iz počitniške jezikovne delavnice

V okviru projekta Večjezičnost velja smo se povezali z Mladinskim centrom v Novi Gorici, ki med zimskimi počitnicami organizira počitniške dejavnosti za otroke.

Preparations for the workshop

Pri pripravi prostora in izvedbi programa sta nam pomagali študentki druge stopnje slovenistike iz Univerze v Novi Gorici. Kako je bilo? Splendido! Terrific! Fantastishe! Izjemno! Genial!

MC-BM_Workshop_1-3-2017 (9)Najprej je Matic Pavlič z otroki razglabljal o mijavmijavščini – in kako se jezik mačk razlikuje od človeških jezikov. Če bi se srečali mačka iz Slovenije in mačka iz kitajske, bi se lahko kaj pomenili v mijavmijavščini? Seveda. Kaj pa če bi mi srečali kitajske otroke? Hm …

Zakaj pa sploh obstaja na svetu toliko jezikov? Na to odgovarja prastara zgodba o babilonskem stolpu. Mi pa smo ugotovili, da je pametno poznati vsaj kakšno besedo v tujem jeziku. Zato smo se razdelili po skupinah, da bi se prek igre katero tudi naučili.

MC-BM_Workshop_1-3-2017 (14)

Igrali smo se jezikovni spomin s pari, ki so bili sestavljeni iz ‘prevodni dvojnic’, torej besed z istim pomenov, ki pripadata dvema različnima jezikoma. Podobno smo spremenili tudi igro domine, kjer so bile namesto pik na ploščicah izpisane številke v različnih jezikih.

MC-BM_Workshop_1-3-2017 (30)Nazadnje pa smo po skupinah tekmovali, katera bo uspela po nabiralnikih razvrstiti čim več lističev, na katerih so bila imena različnih jezikov. Na nabiralnikih so bili izpisani seznami jezikov po jezikovnih družinah: en nabiralnik za romanske, drug za slovanske, ugrofinske, indoiranske, avstoazijske in germanske jezike.

Bilo je veliko smeha in tekanja. Ostal pa je lep spomin in ogromno znanja.Sorting languages acording to their families

 

 

 

 

 

Večjezičnost velja!

cropped-slo-logo_DEF11.jpg

Večjezičnost je resničnost

Včeraj, 21. februarja 2017, na svetovni dan maternega jezika, je Mladinski center Nova Gorica gostil naš dogodek Večjezičnost velja! Kot resničnost ali kot mit?  Predavanje Matica Pavliča, sodelavec Fakultete za humanistiko in Centra za kognitivne znanosti jezika na Univerzi v Novi Gorici, je bilo namenjeno razbijanju mitov in širjenju informacij o večjezičnosti. Obisk je bil odličen – predavanje pa tudi! Več utrinkov spodaj v obliki fotografij.
 
Photos

 

Obveščevalnik projekta AThEME

Če še niste prebrali zadnjega obveščevalnika skupnega projekta AThEME, si ga oglejte tukaj!

Smo namreč ravno malo čez pol našega 5-letnega evropskega raziskovalnega projekta. Če sodimo po rubriki Raziskave (Research section), lahko rečemo, da nam gre na vseh štirih raziskovalnih področjih znotraj projekta več kot odlično. Eden od načinov oziroma poti za širjenje naših spoznanj je seveda tudi mednarodna mreža podružnic Večjezičnost velja, ki spodbujajo usvajanje in učenje več jezikov. Več o tem, kaj se je v zadnjih mesecih dogajalo v posamezni podružnici izveste pod naslovom Dissemination news. Ne spreglejte pa tudi napovednika AThEME dogodkov in aktivnosti za naprej (Upcoming Events).

AThEME Logo

Večjezičnost velja! Kot resničnost ali kot mit? (PRIJAVI SE NA DOGODEK)

Kaj: Poljudno predavanje o večjezičnosti

Ciljna skupina: Starši, pedagogi, strokovni delavci in vsi, ki jih zanimajo kognitivne znanosti jezika

Kdaj: Torek, 21. februarja 2017 ob 17:00 Kje: Mladinski center Nova Gorica (Bazoviška 4)

Krajevna dvojezična tabla

Večjezičnost je povsod okoli nas: od krajevnih tabel in podnaslovljenih tujejezičnih filmov do jezikovno mešanih družin, razredov in držav. Čeprav se z njo srečujemo vsak dan, v resnici o njej vemo bore malo. Mnogi so prepričani, da dvojezične osebe ne govorijo niti enega jezika pravilno, da dvojezičnost povzroča preveč napora za možgane in se zaradi stika z dvema jezikoma učenci slabše učijo. Spet drugi verjamejo, da bo dvojezičnost dvignila njihove umske sposobnosti na raven genija in jih obvarovala pred Alzheimerjevo boleznijo. Starši pa upajo, da bo njihov otrok usvojil jezik že s tem, da se eno uro na teden druži s sosedom, ki govori angleško. To so predsodki in miti. Kaj pa je resničnost? Odkrivamo jo sodelavci jezikoslovci iz Univerze v Novi Gorici s pomočjo zanimivih eksperimentov. Skupaj z Mladinskim centrom Nova Gorica vam bomo predstavili večjezičnost in seveda odgovorili na vsako večjezično vprašanje, ki ga boste imeli. Hvala v različnih jezikih Predaval bo dr. Matic Pavlič iz Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici. Dodatne informacije in obvezne prijave sprejemamo na: info@mc-ng.org ali na telefonsko številko 040-234-423. BM logo

Jezikovna delavnica za otroke (PRIJAVI SE NA DOGODEK)

Kdaj: SREDA, 1. 3. 2017 od 9.00–12.00

Kje: Mladinski center Nova Gorica (Bazoviška ulica 4)

Kaj: Danes že vsak otrok zna vsaj nekaj besed v tujem jeziku – brez dvoma tudi ti – in včasih že to zadostuje. Vsekakor pa je to povsem dovolj, da se nam lahko pridružiš pri jezikovnih dominah, jezikovnem spominu in jezikovnem kvizu. Koliko različnih jezikov obstaja? Kako se ljudje lahko razumejo med sabo, če ne govorijo istega jezika? Zakaj so si nekatere besede v različnih jezikih tako podobne? Na koncu pa še velika igra: preoblekli se bomo v poštarje in skušali pravilno raznesti pošto z različnimi pozdravi iz celega sveta.

2jezičnost-2

Prijave in informacije: delavnica bo
potekala v sklopu počitniškega varstva Mladinskega Centra Nova Gorica (od 27. 2. 2017 do 3. 3. 2017, prijave in informacije na 040 234 423 ter info@mc-ng.org), izvajal pa jo bo dr. Matic Pavlič iz Centra za kognitivne znanosti jezika ter študentke slovenistike iz Univerze v Novi Gorici.

Več o programu počitniškega varstva izveste tukaj.
BM logo

Živeti z dvema jezikoma: od otroštva do tretjega življenjskega obdobja (POSVET)

V torek, 28. junija 2016 ob 17. uri sta v dvorani pokrajinskega sveta (Korzo Italija 55, Gorica) Večjezičnost velja in Slovenski raziskovalni inštitut organizirala  posvet na temo dvojezičnosti. Delovna jezika posveta sta bila slovenščina in italijanščina (s simultanim tolmačenjem), udeležilo pa se ga je prek 60 slušateljev, med katerimi je bilo veliko učiteljev in strokovnih delavcev iz lokalnih šol.

O čem smo govorili? Dvojezičnost je tema,  ki jo splošna in strokovna javnost že dlje časa spremljata z zanimanjem in radovednostjo. Stari dvomi in predsodki, da lahko dvojezičnost povzroča zmedo pri govorcih in onemogoča doseganje dobrega učnega uspeha pri otrocih, so mimo. Danes nasprotno vemo – in to dokazujejo tudi znanstvene raziskave –, da prinaša sporazumevalna zmožnost v dveh (ali več) jezikih predvsem številne prednosti od otroštva do tretjega življenjskega obdobja. Tudi sodobne usmeritve
na evropski ravni podpirajo večjezičnost že od zgodnjih let.bm-posvet-13

Kaj so pravzaprav dokazale sodobne znanstvene raziskave? V prvem delu posveta smo se seznanili z nevrokognitivnimi vidiki oziroma prednostmi dvojezičnosti. Mirta Vernice iz milanske univerze Bicocca je spregovorila o vplivu  dvojezičnosti na nevrokognitivni razvoj posameznika v otroštvu in adolescenci, Vojko Kavčič iz Gerontološkega inštituta Univerze Wayne State v Detroitu pa je poudaril prednost dvojezičnosti pri boju proti demenci.bm-posvet-7

V drugem delu so bile predstavljene najnovejše raziskave, opravljene na območju slovensko-italijanskega jezikovnega stika. Sodelavke strateškega projekta JezikLingua, Susanna Pertot, Klara Vodopivec in Jana Pečar, so podale nekaj smernic za usmerjeno usvajanje slovenskega jezika v večjezičnih vrstniških skupinah predšolskih otrok.

bm-posvet-14

Vodja slovenske veje Večjezičnost velja in sodelavka na Centru za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici, Sara Andreetta, je v okviru vprašanja o razvitejših jezikovnih veščinah dvojezičnih otrok razgrnila izsledke iz vzorčne raziskave na primeru 10-letnikov. Nazadnje je Matejka Grgič iz Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) predstavila nekatere pojave jezikovnega stikanja med rabo, percepcijo in ideologijo.

NEW EVENT!

On June 28th 2016 the public conference “Living with two languages from childhood to the third age” will take place in Gorizia (corso Italia, 55).

The conference will be divided into two sections: a cognitive one, and an empirical one, focusing on some studies realized in the area of Gorizia.

The event will be in Slovenian and Italian. Simultaneous translation will be provided.

 

^36C21FCD3C532945DD6126C5482AD4C7A53ACC721A120B8F60^pimgpsh_fullsize_distrpng SLO

HVALA VSEM ŠOLAM, KI SO SODELOVALE V NAŠI RAZISKAVI!

picture experiment

Med marcem in junijem 2015 smo zbirali podatke v okviru raziskav AThEME. V raziskavi so sodelovali otroci, stari deset let. Polovica otrok je bila dvojezičnih govorcev slovenščine in italijanščine, polovica pa enojezičnih govorcev slovenščine. Radi bi se zahvalili vsem šolam, ki so v naš projekt vključile svoje šolarje. Zato najlepša hvala ravnateljem in učiteljem spodaj navedenih šol.

– Osnovna šola Šempas, Šempas

– Osnovna šola Vincenzo e Diego de Castro, Piran

– Osnovna šola Dante Alighieri, Izola

– Osnovna šola Pier Paolo Vergerio Il Vecchio, Koper

– Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom, Gorica

– Osnovna šola Milojke Štrukelj, Nova Gorica

– Osnovna šola Ivana Roba, Šempeter pri Gorici

– Osnovna šola Dobrovo, Dobrovo

PRENAŠANJE JEZIKA JE HKRATI PRENAŠANJE KULTURE: ANA IN NJENA DRUŽINA

Ana, za začetek nam povejte, kakšen je jezikovni sestav vaše družine.

Moj mož je Italijan in družina, v kateri sem odraščala, je mešana: moja mama je Italijanka, moj oče pa je pripadnik slovenske manjšine v Italiji. Z možem imava dva otroka – jaz z njima govorim slovensko in moj mož italijansko.

Ste v družini, v kateri ste odraščali, govorili tako italijansko kot slovensko?

Ja, smo. Nato so se starši odločili, da naju s sestro vpišejo v slovenske šole v Italiji. Zato je moje šolanje potekalo v slovenščini. Kljub temu pa je bila italijanščina predmet v šoli. Italijanščine smo se učili tako, kot to počnejo italijanski šolarji (in ne kot tujega jezika). Nato sem študirala na Univerzi v Trstu – torej v italijanščini. Ko pa sem se zaposlila, sem v slovenščini študirala to, kar sem se že naučila v italijanščini, saj sem to potrebovala za svojo službo.

Z vašimi otroki torej govorite slovensko in vaš mož italijansko. Je bila to spontana odločitev?

To je bila odločitev, ki je bila sprejeta dolgo pred prihodom otrok. Ko sva se z možem odločila za skupno življenje, bi se lahko preselila nekam, kjer bi mož lažje dobil službo. Vendar nisem čutila, da bi lahko v povsem italijanskem okolju posredovala svoj jezik in kulturo sama, brez družbenega in kulturnega zaledja. Ko sva se morala odločiti, kje bova živela, sva se odločila, da prideva sem, kjer je meja.

Prihajate iz manjšine – iz slovenske manjšine v Italiji. To verjetno pomeni, da imate zgodovino in vez z ozemljem, ki sta drugačni od ljudi, ki prihajajo iz Slovenije. Ali mislite, da je pomembno, da so otrokom posredovani kultura in zgodovinski dogodki, ki so jih izkusili pripadniki manjšine?

Družbene in politične okoliščine so se spremenile. Sama sem odraščala v osemdesetih, v času Jugoslavije, ko je bil družbeni kontekst drugačen. Naši starši so živeli v času vojne oz. so, če so starejši, doživeli fašizem. V omenjenih trenutkih je manjšina res imela občutek, da jo bodo, če ne preživi, izbrisali. In to je res, kar je delal fašizem – 25 let je preganjal. Še vedno se spomnim zgodb, ki jih je moj oče govoril o mojem dedku, ki je moral skrivati svoje knjige, saj bi jih drugače zažgali. Ali zgodb o slovenskih intelektualcih, ki so jih med fašizmom ubili zaradi petja ali vodenja cerkvenih zborov. Te zgodbe smo poslušali tudi v šoli, ko smo bili stari samo osem let. Zato obstaja močan občutek pripadnosti drugi etnični skupini. Tukaj imamo korenine in tukaj hočemo ostati. Še več, vedno smo bili tukaj! Postali smo manjšina, ko so postavili mejo. Pred tem smo bili zgolj Slovenci, ki so živeli tukaj. Ta meja nas je spremenila v manjšino in trudili smo se preživeti. K sreči ta meja danes ne obstaja več, zato svojim otrokom ne govorim, da pripadajo manjšini, saj menim, da tudi manjšina ne obstaja več. V slovenščini [pogovor je potekal v italijanščini, op. p.] obstaja besedna zveza ‘za mejo’, ki pomeni biti na drugi strani meje. Ker meje ni več, smo zgolj Slovenci – kot vsi ostali. Prepričana sem, da bom svojim otrokom izročila zgodovinski kontekst, saj ga ne smemo pozabiti, vendar je, ko sem bila otrok, bilo ljudi strah, da so manjšina. Res je, da mnogo ljudi moje starosti s starši ni govorilo slovensko, saj je bilo starše strah. Živeli so v grozi, zato so mislili, da ljudje ne bodo vedeli, da pripadajo manjšini, če ne bodo govorili slovensko. To je bila strašna izguba. Kljub temu je danes mnogo ljudi, ki odkrijejo svoje korenine, morda zaradi razmišljanja o svojih italijanizaciranih priimkih, in skušajo izvedeti več o svoji zgodovini. Mnogi od njih niso vedeli ničesar, saj je fašizem ustvaril velik proces slovanske denacionalizacije in italijanizacije območij, ki so bila v večini poseljena s Slovenci. Zato je pomembno, da moja otroka poznata zgodovino, a je današnji kontekst drugačen, zato res mislim, da lahko gledamo naprej. Obstaja več svobode in ne čutim grožnje izumrtja.

Vrnimo se k jezikovnim vidikom. Kateri jezik govorite s svojim možem?

Če sva sama, govoriva italijansko.

In ko ste vsi skupaj?

Skušava uporabljati, svoja jezika – jaz z otrokoma govorim slovensko, moj mož italijansko, z možem pa govoriva v italijanščini, saj je to najbolj praktična opcija.

Ali otroka vedno razlikujeta med staršem in jezikom oz. ali se kdaj zgodi, da z vami govorita italijansko in z očetom slovensko?

Ne, ko smo doma, vedno razlikujeta. A se zgodi, da otroka z mano občasno govorita v italijanščini, ko smo s starimi starši, ki so Italijani in ne razumejo slovensko.

To je pa zelo zanimivo!

 Res je, prepoznata kontekst in ne želita, da bi bil kdor koli izključen, tudi če jaz z njima še vedno govorim slovensko. Moja tašča pravi, da otroka tudi med seboj zamenjata jezikovni kod v trenutku, ko se z vlakom odpravita k starim staršem.

Kateri jezik pa običajno uporabljata med seboj?

Verjetno je to zlasti slovenščina, vendar moja tašča pravi, da pri svojih starih starših med seboj nikoli ne govorita slovensko. Mogoče je razlog za to tudi, da sta pogosto s svojimi bratranci in sestričnami ali drugimi Italijani, zato je jezik sporazumevanja seveda italijanščina.

Ali mislite, da imata otroka dominanten jezik?

Mislim, da sta ta trenutek jezika precej uravnotežena. Mislim tudi, da bo, ko bosta šla v šolo, postal dominanten jezik šole. Ker bosta šla v slovensko šolo, bo to najverjetneje slovenščina.

Sodeč po vaših izkušnjah, ali obstajajo prednosti oz. slabosti tovrstnega dvojezičnega položaja?

No, živimo pol v Italiji in pol v Sloveniji, zato sta otroka zmožna komunicirati z vsemi. Pri razumevanju drugih ali v pogovoru z njimi se nikoli ne počutita neprijetno. Nikoli se ne sprašujeta. Takoj, ko slišita, kateri od obeh jezikov se govori, se prilagodita in uporabita ta jezik. Še več, glede na moje izkušnje kot dvojezična govorka lahko rečem, da gre za vprašanje, ki ga postavljajo enojezični govorci, medtem ko se dvojezični govorci tega ne sprašujejo. To velja tudi za drugo pogosto vprašanje: Ali misliš, da si bolj Italijanka ali bolj Slovenka? No, v bistvu sem to, kar sem, in nočem izbirati. To vprašanje pa mi daje občutek, da drugi želijo, da izbiram med črnim in belim. Izbira bi pomenila, da izbiram med eno ali drugo polovico moje družine. Gre zgolj za problem družbe. Upam, da bosta moja otroka živela v zgodovinskem kontekstu, v katerem ju ne bodo spraševali, kaj sta, pač pa ju bodo sodili na podlagi njunih odlik.

Ali so priložnosti za rabo enega ali drugega jezika v njunem vsakodnevnem življenju uravnotežene?

Vpisana sta v vrtec s slovenskim jezikom v Italiji, vendar je v njem ogromno otrok, ki so enojezični govorci italijanščine, zato z njimi včasih govorita v italijanščini. Ob tem imata tudi druge aktivnosti v Sloveniji. Popoldne sta vedno z mojo mamo, ki govori italijansko, ali z mojo taščo, ki prav tako govori italijansko.

Hvala! Grazie!