Kaj je dvojezicnost?

Vsak od nas je dvojezičen. Ne verjamete? Zagotovo poznate vsaj nekaj besed v vsaj enem od številnih tujih jezikov. Mogoče pozdrav, mogoče števila do deset, mogoče kakšno jed ali bog-ne-daj grdo besedo. Ste zaradi tega že dvojezični? Tako je. Poleg tega pa znate razen svojega domačega narečja tudi knjižno slovenščino - in študije dokazujejo, da so kognitivne koristi več narečij enake kot koristi obvladanja več jezikov.

Penka je direktorica slovenske veje Večjezičnost velja. Raziskuje, kako se pomen izrazov spreminja glede na govorno situacijo in kako raba enega jezika vpliva na drugega pri večjezičnih.

penka.stateva@ung.si

Penka Stateva

Arthur se posveča delovanju večjezičnih možganov in pri tem odkriva, kakšne so prednosti, če znaš več jezikov. Njegovo področje je raziskovanje skladnje iz teoretičnega in eksperimentalnega vidika, psiholingvistika in večjezičnost

arthur.stepanov@ung.si

Arthur Stepanov

Matic pomaga pri pripravi raziskav o večjezičnosti in hkrati skrbi za spletno stran ter izvaja tako poljudna in strokovna predavanja kot tudi delavnice o večjezičnosti.

matic.pavlic@pef.uni-lj.si

Matic Pavlič

Alessandra poučuje in sodeluje pri pripravi in izvajanju raziskav o večjezičnosti. Zanima jo večjezično procesiranje pod vplivom zakonitosti govora in pragmatike

alessandra.zappoli@ung.si

Alessandra Zappoli

Sara raziskuje večjezičnost predvsem z vidika njegovih kognitivnih prednosti pri procesiranju diskurza. Ima bogate izkušnje z jezikovnim testiranjem otrok in odraslih. Prav tako pa sodeluje tudi pri širjenju raziskovalnih spoznanj v jezikovni skupnosti.

sara.andreetta@ung.si

Sara Andreetta

Greto zanimajo kognitivni vidiki, povezani s usvajanjem drugega jezika, in pragmatične prednosti dvojezičnih ljudi. Njeno glavno raziskovalno področje je eksperimentalna pragmatika; raziskovala ga je z zelo različnimi tehnikami. Ukvarja se tudi s poučevanjem in se udeležuje mednarodnih konferencah, na katerih predstavlja nova spoznanja o dvojezičnosti.

greta.mazzaggio@ung.si

Greta Mazzaggio

Z znanstvenim raziskovanjem prispevamo k oblikovanju jezikovnih politik ter dvigujemo ugled in zavest o večjezičnosti med oblikovalci jezikovnih politik, med zdravstvenimi in pedagoškimi delavci, akademiki in med splošno javnostjo. Pri tem sodelujemo s številnimi uglednimi partnerji in posamezniki od šol do univerz.

Naši Projekti

Delo centra Večjezičnost velja je bilo do sedaj podprto z dveh strani. Člani naše ekipe so od leta 2014 do 2019 sodelovali v projektu Atheme, ki ga je vodil Arthur stepanov, financiral pa ga je Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti pod številko odločbe 613465. https://www.atheme.eu/#top

Trenutno pa sodelujemo v projektu Jezikovni prenos pragmatičnih prvin: Govorci slovenščine v večjezičnem okolju, ki ga vodi Penka Stateva (2020-2023) in ga financira ARRS.

Več kot ujemanje

Pripis skladenjskih oznak se iz psiholingvističnega vidika bistveno razlikuje od stavčnega ujemanja, saj se ta proces ne odraža neposredno v jezikovnem sporočilu, ampak le iz analize odvisnosti med sodelujočimi besedami.

Jezikovni prenos

Projekt predstavlja prvo raziskavo na predhodno neraziskanem področju jezikovnega prenosa pragmatičnih prvin pri večjezičnem usvajanja jezika. Naš pristop bo vključeval orodja in spoznanja eksperimentalne pragmatike, večjezičnosti in usvajanja jezika pri otrocih in odraslih.

TEST RAZUMEVANJA STAVKOV V SLOVENŠČINI

Trenutno ne obstaja podatkovna baza jezikovnih sposobnosti slovenskih odraslih, ki bi upoštevala dejavnik govornega delovnega spomina. Cilj raziskave je razviti zanesljiv standardiziran test razumevanja stavkov v realnem času pri slovensko govorečih odraslih.

Dogodki

Medjezikovne domine - delavnice za otroke

Danes 'že vsak otrok' zna vsaj nekaj besed v tujem jeziku – in včasih to zadostuje. Vsekakor pa je to povsem dovolj, da se nam vsak otrok lahko pridruži pri jezikovnih delavnicah na temo dvojezičnosti. Igrajmo se igro medjezikovne domine!

Medjezikovni spomin – delavnice za otroke

Koliko različnih jezikov obstaja? Kako se ljudje lahko razumejo med sabo, če ne govorijo istega jezika? Zakaj so si nekatere besede v različnih jezikih tako podobne? Vse otroke vabimo, da se nam pridružijo pri jezikovnih delavnicah na temo dvojezičnosti. Igrajmo se igro medjezikovni spomin in sestavimo dvojezični slovar!

Pošta(rji) – dvojezične delavnice za otroke

Nič neobičajnega ni, da se otroci zanimajo za različne države sveta, njihova glavna mesta in zastave. Ponosni smo nanje, če so splošno razgledani. Dodajmo k temu znanju še poznavanje jezikovnih družin. Preoblečimo se v poštarje in skušajmo pravilno raznesti pošto s pozdravi v jezikih iz celega sveta!

Večjezičnost velja v zgodnjem otroštvu

Starši verjamejo, da so jezikovne urice in glasbena šola nekaj dobrega za njihove otroke. Mar ni tako, da glasbeniki bolje govorijo tuje jezike? Sedaj je to znanstveno dokazano: raziskovalci iz Centra za kognitivne znanosti jezika so ugotovili, da otroci, ki hodijo v glasbeno šolo, in otroci, ki so večjezični, bolj natančno zaznavajo strukturo jezika, ki ga ne poznajo! Več o tem pa na našem predavanju …

Večjezičnost velja v vzgoji in izobraževanju

Poučujete otroke v glasbeni šoli ali morda na jezikovnih uricah? Ali vas zanima, kakšen je vpliv teh dejavnosti na njihove možgane in njihove miselne zmožnosti? Udeležite se strokovnega predavanja o dvojezičnosti v organizaciji Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici.

Večjezičnost velja v družini

Ali vaš otrok gleda risanke v italijanščini in kupi kruh na italijanski ali slovenski strani? Ali ne veste, če je dobro, da vaša mama z vašim otrokom govori v svojem maternem jeziku? Bo zato zmeden? Mu bo šlo slabo v šoli? Brez skrbi, od več jezikov ne boli glava. Udeležite se strokovnega predavanja o dvojezičnosti v organizaciji Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici – in preženite dvome ali predsodke do večjezičnosti v vaši družini.

Blog:

Tukaj lahko spremljate naša razmišljanja o jeziku, usvajanju jezika in dvojezičnosti. Znanost bi bila lahko suhoparna, če je ne bi znali predstaviti tudi na dostopen in zabaven način. Uporabite naše prispevke pri pouku ali predstavitvi - lahko pa si blog le ogledate in malo namuznete. Če ste sami kdaj doživeli zanimivo anekdoto v zvezi z večjezičnostjo in če imate žilico za pisanje in/ali fotografiranje, pa nam pošljite svoje besedilo in/ali sliko, da ju bomo objavili.

nastanek jezika

Če mravlje in čebele in bakterije lahko preživijo brez zapletenega jezika, zakaj bi človek v skrbi za preživetje razvil tako napredno (in potratno) sredstvo, kot je človeški jezik?

Novorojenček – jezikovni genij

Verjetno ni preveč presenetljivo, da otrok že v maternici prepozna materin glas. Jezikoslovci ugotavljajo, da prepozna tudi njen jezik. Nenavadno pa je to, da ga loči od drugih jezikov na podlagi jezikovne analize – ne pa na podlagi zvena glasu!

Sosedov že govori – naš pa še ne

Skorajda ni otroka, ki ne bi spregovoril oziroma usvojil maternega jezika. Zakaj nas torej jezikovni razvoj našega malčka vedno tako skrbi in vznemirja?

Zakaj šimpanzi ne govorijo?

Poleg človeka samega, se tudi druga živa bitja se sporazumevajo nejezikovno, zato si oglejmo nekaj načinov sporazumevanja, ki jih najdemo v živalskem svetu. Tako bomo lažje ocenili, kako izjemen je način sporazumevanja z jezikom.

Zapleti pri usvajanju jezika

Usvajanje maternega oziroma prvega jezika se zaključi v puberteti, zato otrok za ta proces nima neomejeno časa. Obstaja tako imenovano kritično obdobje ali okno priložnosti, v katerem otrok jezik lahko usvoji. Kaj če gre kaj narobe?

Jezikovno in nejezikovno sporazumevanje

Ko razpravljamo in modrujemo o jeziku, ga navadno povezujemo ali s sporazumevanjem ali mišljenja – ali z obojim. Res je, da je zmožnost jezika povezana z zmožnostjo mišljenja in sporazumevanja, vendar pa vsako od teh treh zmožnosti omogoča ločen in samostojen možganski sistem.

Knjižnica

Knjižnica vsebuje znanstvene in poljudnoznanstvene prispevke, ki smo jih objavili v različnih domačih in tujih revijah. Pomembno se nam zdi, da omogočimo dostop do podatkov, na katerih slonijo naša dognanja: preverite lahko, da ne gre zgolj za subjektivna prepričanja, ampak na znanstveno utemeljena mnenja in priporočila. Vabljeni k branju!