Dogodki

Medjezikovne domine - delavnice za otroke

Danes 'že vsak otrok' zna vsaj nekaj besed v tujem jeziku – in včasih to zadostuje. Vsekakor pa je to povsem dovolj, da se nam vsak otrok lahko pridruži pri jezikovnih delavnicah na temo dvojezičnosti. Igrajmo se igro medjezikovne domine!

Medjezikovni spomin – delavnice za otroke

Koliko različnih jezikov obstaja? Kako se ljudje lahko razumejo med sabo, če ne govorijo istega jezika? Zakaj so si nekatere besede v različnih jezikih tako podobne? Vse otroke vabimo, da se nam pridružijo pri jezikovnih delavnicah na temo dvojezičnosti. Igrajmo se igro medjezikovni spomin in sestavimo dvojezični slovar!

Pošta(rji) – dvojezične delavnice za otroke

Nič neobičajnega ni, da se otroci zanimajo za različne države sveta, njihova glavna mesta in zastave. Ponosni smo nanje, če so splošno razgledani. Dodajmo k temu znanju še poznavanje jezikovnih družin. Preoblečimo se v poštarje in skušajmo pravilno raznesti pošto s pozdravi v jezikih iz celega sveta!

Večjezičnost velja v zgodnjem otroštvu

Starši verjamejo, da so jezikovne urice in glasbena šola nekaj dobrega za njihove otroke. Mar ni tako, da glasbeniki bolje govorijo tuje jezike? Sedaj je to znanstveno dokazano: raziskovalci iz Centra za kognitivne znanosti jezika so ugotovili, da otroci, ki hodijo v glasbeno šolo, in otroci, ki so večjezični, bolj natančno zaznavajo strukturo jezika, ki ga ne poznajo! Več o tem pa na našem predavanju …

Večjezičnost velja v vzgoji in izobraževanju

Poučujete otroke v glasbeni šoli ali morda na jezikovnih uricah? Ali vas zanima, kakšen je vpliv teh dejavnosti na njihove možgane in njihove miselne zmožnosti? Udeležite se strokovnega predavanja o dvojezičnosti v organizaciji Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici.

Večjezičnost velja v družini

Ali vaš otrok gleda risanke v italijanščini in kupi kruh na italijanski ali slovenski strani? Ali ne veste, če je dobro, da vaša mama z vašim otrokom govori v svojem maternem jeziku? Bo zato zmeden? Mu bo šlo slabo v šoli? Brez skrbi, od več jezikov ne boli glava. Udeležite se strokovnega predavanja o dvojezičnosti v organizaciji Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici – in preženite dvome ali predsodke do večjezičnosti v vaši družini.


BLOG

nastanek jezika

Če mravlje in čebele in bakterije lahko preživijo brez zapletenega jezika, zakaj bi človek v skrbi za preživetje razvil tako napredno (in potratno) sredstvo, kot je človeški jezik?

Novorojenček – jezikovni genij

Verjetno ni preveč presenetljivo, da otrok že v maternici prepozna materin glas. Jezikoslovci ugotavljajo, da prepozna tudi njen jezik. Nenavadno pa je to, da ga loči od drugih jezikov na podlagi jezikovne analize – ne pa na podlagi zvena glasu!

Sosedov že govori – naš pa še ne

Skorajda ni otroka, ki ne bi spregovoril oziroma usvojil maternega jezika. Zakaj nas torej jezikovni razvoj našega malčka vedno tako skrbi in vznemirja?

Zakaj šimpanzi ne govorijo?

Poleg človeka samega, se tudi druga živa bitja se sporazumevajo nejezikovno, zato si oglejmo nekaj načinov sporazumevanja, ki jih najdemo v živalskem svetu. Tako bomo lažje ocenili, kako izjemen je način sporazumevanja z jezikom.

Zapleti pri usvajanju jezika

Usvajanje maternega oziroma prvega jezika se zaključi v puberteti, zato otrok za ta proces nima neomejeno časa. Obstaja tako imenovano kritično obdobje ali okno priložnosti, v katerem otrok jezik lahko usvoji. Kaj če gre kaj narobe?

Jezikovno in nejezikovno sporazumevanje

Ko razpravljamo in modrujemo o jeziku, ga navadno povezujemo ali s sporazumevanjem ali mišljenja – ali z obojim. Res je, da je zmožnost jezika povezana z zmožnostjo mišljenja in sporazumevanja, vendar pa vsako od teh treh zmožnosti omogoča ločen in samostojen možganski sistem.


Knjižnica

Skalarne implikature in večjezičnost

S serijo eksperimentov smo primerjali pragmatično sklepanje povezano s kvantifikatorjem, kot je na primer „nekaj“. Obravnavali smo dvojezične otroke v primerjavi z njihovimi enojezičnimi vrstniki.

Večjezičnost in jeziki v stiku

Raziskovali smo, če oziroma kako jezikovni stik (glede na različne stopnje večjezičnosti pri govorcih) vpliva na trenutni standard slovenskega knjižnega jezika in na dve zahodno slovenski narečji, in sicer na primeru izražanja možnosti z modalnimi glagoli in prislovi.

Imajo večjezični boljša ušesa?

Z eksperimentom poslušanja smo preverjali, ali dvojezični in glasbeno izobraženi otroci znajo razlikovati med stavki, ki vsebujejo iste besede v istem vrstnem redu, a so vseeno skladenjsko in pomensko različni (slovenski primer bi bil „Čez cesto je stekla lisica“). Seveda tak poskus deluje le, če otroci besed ne razumejo, zato smo ga izvajali v zanje neznanem jeziku (francoščini).

Delovni spomin

V tej študiji raziskujemo vlogo delovnega spomina, ki bi ga otroci lahko uporabili za prozodično razlikovanje, saj vemo, da so otroci občutljivi na prozodične ključe, ki razlikujejo skladenjske strukture podobno zvenečih stavkov v neznanem jeziku. Devetletni slovenski enojezični in dvojezični otroci (N = 70) so razlikovali med pari stavkov v neznanem jeziku (francoščini).

naslov predolg

Raziskujemo procesiranje dolgih odvisnosti pri dveh skupinah govorcev italijanščine, tistih, ki jo govorijo kot materni jezik, in tistih, ki jo govorijo kot napredni drugi jezik in je njihov prvi jezik slovenščina. Z metodo samotempiranega branja smo pri obeh skupinah preverjali skladenjske otoke.